nopakaļis
nopakaļis apst.
nopakaļš apst.; apv.
1.Nopakaļ1.
PiemēriMeitenes vilka tēvu pa vārtiem laukā. Sieva, elsodama vien, gāja nopakaļis.
- Meitenes vilka tēvu pa vārtiem laukā. Sieva, elsodama vien, gāja nopakaļis.
Avoti: 5. sējums